VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/07, ZGO-1b) in že objavljenimi podzakonskimi akti

Spoštovani!

 

Po uveljavitvi ZGO-1b, zlasti pa po njegovem začetku uporabe 15.4.2008, smo na Ministrstvu za okolje in prostor prejeli kar nekaj vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje ZGO-1b, na prehodno obdobje ter na uveljavitev in izvajanje novih podzakonskih predpisov.

 

Da bi z vidika namena ZGO-1b in sprememb, ki jih je prinesel, s pomočjo odgovorov na najpogostejša vprašanja in podajo stališč v zvezi s posameznimi vprašanji čimbolj poenotili prakso pri izvajanju nove zakonodaje na področju graditve objektov, objavljamo v prvi zbirki nekaj najpogostejših vprašanj in odgovore tukajšnjega ministrstva nanje. Ne glede na posredovane odgovore oziroma stališča pa pojasnjujemo, da z zapisanim ne želimo in ne smemo prejudicirati odločitev v konkretnih zadevah, ki jo samostojno oblikuje upravna in sodna praksa.
 

 

ODGOVORI NA NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA V ZVEZI Z IZVAJANJEM ZGO-1B

  1. Občina kot stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
  2. Projektni pogoji in soglasja ter soglasje za priključitev
  3. Območje za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
  4. Gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt
  5. Enostavni objekti, vzdrževalna dela in posegi v prostor, ki niso predmet zgo-1
  6. Soglasje kot dokazilo o pravici graditi gospodarsko javno infrastrukturo v cestnem telesu javne ceste
  7. Prehodno obdobje v zvezi s projektiranjem in revidiranjem
  8. Sprememba namembnosti
  9. Drugo

 

 

 

1. OBČINA KOT STRANKA V POSTOPKU IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA

 

1.1. VLOGA OBČINE KOT STRANKE V POSTOPKU IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA
Kakšno možnost ima občina po ZGO–1b, da lahko nadzira upoštevanje pogojev glede prometne ureditve, če enkrat izda soglasje skupaj z pogoji za priključitev na cesto? Ali se ima občina potem, ko izda soglasje za priključitev, pred izdajo gradbenega dovoljenja še vedno možnost  izreči kot stranka v postopku glede prometne ureditve?

 

Odgovor:

Občina je lahko stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja kot investitor, če pa ni investitor, lahko v postopkih, kjer so poleg investitorja lahko stranke še druge osebe (ne na območju OPPN in DPN!) vstopi v postopek kot stranski udeleženec. To pravico pridobi vedno, če se v 8 dneh odzove na poziv upravnega organa, naj priglasi svojo udeležbo kot stranka. Poleg tega pa lahko občina ne glede na priglasitev udeležbe vstopi v postopek kot stranka kadarkoli, če je izkazan njen pravni interes po predpisih o splošnem upravnem postopku.

 

Občina lahko kot stranka v postopku, tako kot vsaka druga stranka, navaja dejstva in zanje predloži dokaze, se udeležuje vseh dejanj v postopku in uresničuje vse druge pravice, ki jih ima po predpisih o splošnem upravnem postopku. V kolikor bo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja dokazala, da pri projektiranju niso bili upoštevani predpisi in bo to uspela dokazati, bo seveda to lahko uveljavila skozi postopek izdaje gradbenega dovoljenja, kot dokaz o neskladnosti projekta s predpisi. V tem smislu in samo na podlagi jasnih podlag v predpisu seveda lahko varuje tudi samo prometno ureditev na občinski cesti.

 

 
1.2. POZIVANJE OBČINE, DA SE VKLJUČI KOT STRANKA V POSTOPEK IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA IZ RAZLIČNIH PRAVNIH NASLOVOV
Ali je potrebno občino pozvati, da v roku 8 dni priglasi udeležbo v postopku tudi v primeru, če iz PGD izhaja, da je občina že stranka v postopku na podlagi vplivnega območja oz. območja za določitev strank?

 

Odgovor:

Če je bila ali bo občina vključena v postopek iz drugega naslova, dodatno pozivanje naj priglasi udeležbo, ni potrebno. Smisel instituta pozivanja občine, naj priglasi svojo udeležbo v postopku je v tem, da je občina najmanj iz enega pravnega naslova (to je na podlagi samega ZGO-1) pozvana in aktivirana v postopku kot stranka. Katera dejstva, ugovore in na kakšni podlagi bo v postopku navajala in dokazovala, pa je stvar konkretnega upravnega postopka in stvar presoje dokazov pristojnega upravnega organa.
 

 

1.3. KOLIKO IZVODOV VODILNE MAPE POSREDOVATI OBČINI
Zaradi pozivanja občine, da priglasi udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, se po prehodni določbi ZGO-1b do uveljavitve novega pravilnika kot povzetek podatkov o nameravani gradnji, ki jih je treba posredovati občini, šteje vodilna mapa PGD brez dokazne dokumentacije. Ali mora upravni organ pozivati projektanta, da predloži dodatni izvod vodilne mape oziroma ali ga lahko za te potrebe, do uveljavitve pravilnika o projektni dokumentaciji kopira in posreduje občini kopijo. Ali mora zaradi odmere komunalnega prispevka, če investitor navede, naj odmero v njegovem imenu zaprosi upravni organ občini pošiljati sva izvoda ali zadostuje en izvod?

 

Odgovor:

Za seznanjanje občine z namenom priglasitve v postopek kot stranka, je možna katerakoli rešitev (dodaten izvod, kopiranje, …), ki je v duhu ekonomičnosti postopka. Namen teh določb je namreč seznanitev občine s tistim delom projekta, iz katerega se bo seznanila z nameravano gradnjo in se odločila za priglasitev udeležbe v postopku in status stranke iz tega naslova, če ni stranka v postopku že na podlagi drugih pravnih naslovov. Možno je tudi, da se pošlje samo en izvod podatkov, če se istočasno zahteva odmera komunalnega prispevka v imenu investitorja.
 

 

2. PROJEKTNI POGOJI IN SOGLASJA TER SOGLASJE ZA PRIKLJUČITEV

 
2.1 PREKRIVANJE SOGLASJA IZ NASLOVA VAROVALNEGA PASU IN SOGLASJA ZA PRIKLJUČITEV – KOLIKO VLOG
Po novem ZGO-1b   je potrebno pridobiti soglasje o priključitvi, ki vsebuje projektne pogoje. Ker ima občinska cesta varovalni pas, je po novem zakonu potrebno pridobiti še posebej projektne pogoje in soglasje na PGD dokumentacijo. Katere in koliko vlog naj po novem poda investitor individualne gradnje na občino.

 

Odgovor:

Investitor mora podati vlogo, iz katere mora biti razvidno, kaj točno zahteva – lahko v eni vlogi zahteva tako podajo projektnih pogojev kot tudi soglasja za priključitev, vendar mora biti to jasno iz vloge.

 

 
2.2. PODVAJANJE VSEBIN IZ NASLOVA VAROVALNEGA PASU V PROJEKTNIH POGOJIH  IN V SOGLASJU ZA PRIKLJUČITEV – MOŽNOST ZDRUŽITVE PROJEKTNIH POGOJEV IN SOGLASJA ZA PRIKLJUČITEV
Ali je možna združitev soglasja za priključitev in projektnih pogojev zaradi varovalnega pasu ter pri soglasju naknadna verifikacija (primer: priključevanje na javne ceste)? Ali spada dokazovanje dostopa do javne poti k soglasju za priključitev, kar pomeni, da bo občinska služba morala izdati tako soglasje za priključitev kot tudi soglasje iz naslova varovalnega pasu obenem?

 

Odgovor:

Vsebine, ki se podvajajo oziroma ponavljajo, ker gre za prepletena vprašanja priključitve na infrastrukturo in varovanja infrastrukture, se lahko smiselno združujejo v en dokument, tako da se vanj zapišejo pogoji za projektiranje, ki temeljijo na predpisih. To je tudi ustrezna vsebinska rešitev pri dokazovanju dostopa do javne ceste.

 

 
2.3. VAROVALNI PAS CESTE
Ali se tudi pri javnih cestah za določitev varovalnega pasu uporablja določba, ki velja za ostalo infrastrukturo to je 3m na vsako stran voda?

 

Odgovor:
Varovalni pasovi, določeni v ZGO-1b, so namenjeni vodom (komunalnim, kanalizacijskim itd.), ki niso določeni v posebnih predpisih. Varovalni pasovi občinskih javnih cest so sistemsko pokriti s splošnim predpisom, to je Zakon o javnih cestah, ki določa tudi varovalne pasove.

 


2.4. VAROVALNI PAS VODOV OBJEKTOV GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB LOKALNEGA POMENA po ZGO-1
Ali se varovalni pas vodov objektov gospodarskih javnih služb (vodovod, kanalizacija, toplovod, vročevod, telekomunikacijski vod itd.) po prvem odstavku 49. c člena ZGO-1 računa kot 3 metrski pas na vsako stran voda ali kot 1,5 metrski pas na vsako stran od osi voda?

 

Odgovor:

Varovalni pas teh vodov se računa po ZGO-1 samo v primeru, da tega pasu ne določa poseben predpis. V tem primeru se računa kot 3 m pas na vsako stran tlorisne projekcije voda, merjeno od osi voda.

 

 
2.5. SOGLASJE IZ NASLOVA VAROVALNEGA PASU NEKATEGORIZIRANE CESTE
Na občini so tudi ceste, ki nimajo uradno določenega varovalnega pasu oz. niso javne ceste – ali se tudi v tem primeru pridobiva soglasje iz naslova varovalnega pasu?

 

Odgovor:
V kolikor ne gre za kategorizirano cesto, ne moremo govoriti o javni cesti po predpisih o javnih cestah. Zato takšna cesta varovalnega pasu sploh nima, saj ceste, ki niso javne, po Zakonu o javnih cestah niso predmet varovanja in zanje varovalni pasovi, določeni v Zakonu o javnih cestah, ne veljajo. V takem primeru pride v poštev varovanje zasebnih koristi lastnikov in posestnikov takšne ceste v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

 

 
2.6. PREHODNO OBDOBJE V ZVEZI S PRIDOBIVANJEM PROJEKTNIH POGOJEV IN SOGLASIJ TER SOGLASJA ZA PRIKLJUČITEV
Projekti, ki jih investitorji prilagajo, vsebujejo še vedno projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam v zvezi s priključitvijo objekta na objekte gospodarske javne infrastrukture – ali je potrebno v teh primerih dodatno zahtevati še soglasje za priključitev, ali je kakšno prehodno obdobje za upoštevanje projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam, ki so že bila pridobljena k projektu?

 

Odgovor:

Do novega pravilnika o projektni dokumentaciji se smiselno projektira in revidira po veljavnem pravilniku o projektni in tehnični dokumentaciji, kar pomeni, da se predpisana oblika in vsebina prilagodi vsebini in zahtevam noveliranega Zakona o graditvi objektov. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je treba v zvezi s soglasji smiselno in vsebinsko ugotavljati, ali so bila k projektu pridobljena vsa predpisana soglasja. V kolikor so bili pridobljeni projektni pogoji in soglasja iz naslova priključitve po prejšnji zakonodaji, to vsebinsko zadošča in ni treba posebej zahtevati ponovne pridobitve soglasja za priključitev.

 

 
2.7. SOGLASJE ZA PRIKLJUČITEV NA OBMOČJU DPN IN OPPN
Ali se pridobiva soglasje za priključitev tudi na območjih DPN in OPPN in če da, ali je treba izdelati idejno zasnovo?

 

Odgovor:
Soglasje za priključitev je treba pridobiti na območju DPN in OPPN na idejno zasnovo, čeprav se sicer projektni pogoji štejejo za pridobljene z dnem izdaje mnenja, ostala soglasja pa se pridobiva na PGD.

 

 
2.8. SOGLASJE ZA PRIKLJUČITEV KOT DOKAZILO O MINIMALNI KOMUNALNI OSKRBI
Ali se šteje v zvezi z dostopom do objekta tudi to, da je čez privatno zemljišče pridobljena služnost od javne poti do tangirane parcele – kaj v primeru, da takšen dokaz dostopnosti izda občina?

 

Odgovor:

Pred izdajo gradbenega dovoljenja mora pristojni upravni organ ugotoviti, ali ima objekt (pri gradnji novega objekta ali pri spreminjanju parametrov priključkov v zvezi z drugimi vrstami gradnje) dostop do javne ceste. V tem smislu bo moral investitor dokazati bodisi, da javna cesta poteka neposredno mimo njegove parcele, bodisi da ima zagotovljen dostop do zasebne ceste, vendar bo moral v obeh primerih dokazati, da se bo njegova parcela posredno ali pa neposredno priključila na javno cesto. Dokaz za to pa v obeh primerih predstavlja soglasje za priključitev na javno cesto.

 

 

2.9. ZAVRNITEV IZDAJE SOGLASJA ZA PRIKLJUČITEV
Ali se zahteva za izdajo soglasja za priključitev zavrne z upravno odločbo skladno s 3. odstavkom 50.a člena ali pa zadostuje zgolj pojasnilo o stanju stvari, z navedbo razlogov za neizdajo soglasja za priključitev. Kako je s tem v primeru, ko upravljalec npr. ugotovi, da v določeni enoti urejanja še ni zgrajena in izročena v upravljanje komunalna oprema?

 

Odgovor:
V opisanem primeru je treba izdati odločbo, s katero se soglasje za priključitev zavrne, z obrazložitvijo, da komunalna oprema še ni zgrajena in izročena v upravljanje.

 

 
2.10. STROŠKI ZARAČUNAVANJA PROJEKTNIH POGOJEV IN SOGLASIJ
Kakšno je tolmačenje določbe 51. člena ZGO-1, ki je predvidela, da se za projektne pogoje, soglasja in soglasje za priključitev ne sme zaračunati nobenih upravnih taks, povračila stroškov in drugih povračil več? Kako se to vprašanje pojasnjuje v kontekstu novele ZUT (ZUT-G), ki je bila objavljena v istem uradnem listu kot novela ZGO-1, ki je uvedel tarifno številko 29, namenjeno zaračunavanju projektnih pogojev in soglasij za priključitev na javne ceste. Ali sme občinski organ v primeru, ko na podlagi vloge za izdajo soglasja ugotovi, da mora izdati upravno odločbo, zaračunati upravno takso za izdajo odločbe po ZUT?

 

Odgovor:
Pri zaračunavanju stroškov za izdajanje projektnih pogojev in soglasij ne gre za neskladje med obema navedenima zakona. ZUT-G je bil sicer res objavljen v istem uradnem listu kot ZGO-1b, veljati je pričel naslednji dan po objavi, uporabljati pa se je začel 1. februarja 2008. To pomeni, da se je taksna postavka pod št. 29 začela uporabljati na ta datum. ZGO-1b je začel veljati petnajsti dan po objavi (15.1.2008), vendar pa je začetek njegove uporabe prestavljen na tri mesece po uveljavitvi zakona, to je 15.4.2008. Iz vsega navedenega torej sledi, da se je do 15.4.2008, ko se je začel uporabljati ZGO-1B, zaračunavalo stroške za izdajo soglasij in projektnih pogojev po ZGO-1 (brez sprememb, ki jih je prinesel ZGO-1b) ter po tarifnih postavkah iz ZUT-G.  Po 15.4.2008 pa za projektne pogoje, soglasja in soglasja za priključitev ni možno zaračunavati ničesar več, zato je  tudi sporna določba iz ZUT-G s tem dnem postala brezpredmetna in se posledično ne uporablja več.

 

 
2.11. STROŠKI ZARAČUNAVANJA PROJEKTNIH POGOJEV IN SOGLASIJ PRI ENOSTAVNIH IN NEZAHTEVNIH OBJEKTIH
Ali določba glede nezaračunavanja projektnih pogojev in soglasij velja tudi za enostavne in nezahtevne objekte?

 

Odgovor:
Da, ta določba velja tudi za enostavne in nezahtevne objekte.

 

 
2.12. DOMNEVA, DA JE SOGLASJE DANO ZARADI ZAMUDE ROKA PRI IZDAJI VODNEGA VOGLASJA
V zvezi z izdajo vodnega soglasja - ali lahko upravna enota izda gradbeno dovoljenje za preureditev in spremembo namembnosti objekta, če soglasodajalec ni izdal soglasja v zakonskem roku 60 dni?

 

Odgovor:
ZGO-1B v 2. odstavku 50.a člena določa, da mora pristojni soglasodajalec poslati soglasje v 30 dneh od prejema popolne vloge, razen, če poseben zakon ne določa drugače, sicer se šteje, da je soglasje dano. Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in 110/02), v 153. členu določa, da vodno soglasje izda ministrstvo najkasneje v 60 dneh, če ugotovi, da je nameravani poseg v skladu s predpisanimi pogoji. Če ministrstvo v tem roku vodnega soglasja ne izda, se glede na zgoraj navedeno določbo ZGO-1B šteje, da je vodno soglasje dano. Pri tem opozarjamo na 5. odstavka 50.a člena, ki določa, da če soglasodajalec v roku iz drugega odstavka prejšnjega člena ne določi projektnih pogojev ali v roku iz drugega odstavka tega člena ne odloči o izdaji soglasja, pa po poteku roka izda odločbo o zavrnitvi soglasja in o tem obvesti pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ta prekine postopek do pravnomočnosti odločitve o izdaji soglasja. Škodo in stroške, ki jih je imel investitor v zvezi s tem, nosi soglasodajalec.

 

 
2.13. IZPAD STROŠKOV ZARAČUNAVANJA PROJEKTNIH POGOJEV IN SOGLASIJ
Ker je ZGO-1b določil, da soglasodajalci niso več upravičeni do zaračunavanja česarkoli – na kakšen način se pokrivajo stroški, ki nastanejo z izdajanjem navedenih listin?

 

Odgovor:
Računsko sodišče je opozorilo na to, da zakonodaja prepoveduje pokrivanje stroškov izdajanja projektnih pogojev in soglasij iz prihodkov za izvajanje gospodarskih javnih služb, kar je povsem razumljivo, saj se projektni pogoji in soglasja izdajajo iz naslova javnega pooblastila, ki ga občina lahko podeli izvajalcu gospodarske javne službe za podajanje projektnih pogojev in soglasij. Zato bi bilo napačno sklepanje, da je možno stroške zaračunavanja projektnih pogojev in soglasij prevaliti na uporabnika v okviru cene storitev, ki jih zagotavlja izvajalec gospodarske javne službe. S tem v zvezi pojasnjujemo, da je ureditev vprašanja kritja stroškov za izdajanje projektnih pogojev in soglasij predmet urejanja medsebojnih razmerij med občino in nosilcem javnega pooblastila. Tovrstni dogovor oziroma ureditev razmerij je zato formalnopravno možno dogovoriti z občino tudi v okviru dogovorov in pogodb, sklenjenih na podlagi odloka občine, s katerimi se uredijo konkretna vprašanja glede izvajanja gospodarske javne službe. Pojasnjeno pa ne pomeni, da se zaračunavanje izdajanja projektnih pogojev in soglasij lahko vključi v ceno storitev izvajanja gospodarske javne službe, temveč je treba pri tem strogo upoštevati veljavno zakonodajo glede oblikovanja cen storitev izvajanja gospodarskih javnih služb.
 

 

3. OBMOČJE ZA DOLOČITEV STRANK V POSTOPKU IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA

Odgovorni projektant mora grafično prikazati območje za določitev strank. Odgovorni projektanti ne določajo, kdo ima status stranke oziroma stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ker za to niso pristojni. Te določa upravni organ, ki vodi postopek izdaje gradbenega dovoljenja.

 

 

3.1. PREHODNO OBDOBJE GLEDE PRIKAZOVANJA IN IZRAČUNA OBMOČJA ZA DOLOČITEV STRANK V PGD
Projekti, ki jih prilagajo stranke, imajo za namene določitve strank v postopku še vedno določena vplivna območja – Uredba o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenih dovoljenj, ki je bila sprejeta 15.4.2008 pa že velja – ali v teh primerih dajati projekte v popravek oz. dopolnitev ali upoštevati (in do kdaj) še vedno vplivna območja – ali je kakšno prehodno obdobje, do kdaj uporabljati izdelane projekte po prej veljavnem predpisu, po katerem je bilo potrebno določiti vplivno območje.

 

Odgovor:

Ker je z uveljavitvijo ZGO-1B določen drugačen način določanja strank, ne več na podlagi vplivnega območja, ampak na podlagi območja za določitev strank na podlagi Uredbe o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (Uradni list RS, št. 37/08), je potrebno v postopkih, začetih po 15.4., v katerih se nahaja samo prikaz vplivnega območja, investitorja pozvati, da predloži dopolnitev projekta z izračunom pasu in na geodetskem načrtu vrisanim območjem za določitev strank, izračunanem v skladu z novo uredbo. V tem prehodnem obdobju do uveljavitve novega pravilnika o projektni dokumentaciji pa ni potrebno zahtevati od projektantov, da se istočasno prikazuje vplivno območje in območje za določitev strank, temveč samo slednje. Projekti z vsebino po veljavnem pravilniku o projektni in tehnični dokumentaciji se morajo zato smiselno prilagoditi vsebini glede območja za določitev strank po ZGO-1b.

 

 

3.2. NAČIN IZRAČUNA BRUTO PROSTORNINE PRI STAVBI Z NAMENOM IZRAČUNA OBMOČJA ZA DOLOČITEV STRANK
Ali se prostornina z namenom izračuna območja za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja po SIST ISO 9836 izračunava za celoten objekt oziroma stavbo, vključno s kletjo?

 

Odgovor:

Da, tako določa drugi odstavek 3. člena Uredbe o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in SIST ISO 9836.
 

 

3.3. NAČIN IZRAČUNA PASU ZA DOLOČITEV STRANK GLEDE NA PROSTORNINO
Ali je pri določitvi širine pasu za določitev strank, ki po novi Uredbi o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za stavbe znaša eno polovico tretjega korena prostornine stavbe, za prostornino stavbe mišljena le prostornina objekta nad koto terena?

 

Odgovor:
Uredba o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja določa, da širina pasu za določitev strank za stavbe znaša eno polovico tretjega korena prostornine stavbe. Prostornina stavbe se izračuna po točki 5.2.2. standarda SIST ISO 9836, kot je določeno v 3. členu Uredbe o območju za določitev strank in sicer za celotno stavbo, ne glede na to ali je del objekta pod koto terena.

 

 
3.4. PRIKAZ OBMOČJA ZA DOLOČITEV STRANK ZA GREZNICO, KAPNICO, PONIKOVALNICO NOV DOVOZ/UVOZ, PARKIRIŠČE IN PODOBNE OBJEKTE
Ali se v PGD območje za določitev strank določi tudi za greznico, kapnico, ponikovalnico, nov dovoz oz. uvoz na parcelo, parkirišče in podobne objekte (3. in 5. alinea 1. odst. 3. čl. Uredbe)?

 

Odgovor :
Če so predmet gradbenega dovoljenja tudi našteti objekti, se območje vriše. Ponikovalnica ni objekt, dovoz spada med funkcionalno prometno površino (2112).

 

 
3.5. NAČIN IZRAČUNA IN PRIKAZA OBMOČJA ZA DOLOČITEV STRANK PRI VERTIKALNIH ELEMENTIH, GREZNICAH IN PRIPADAJOČIH UTRJENIH POVRŠINAH
Kako se določi širina pasu za določitev strank pri vertikalnih elementih kot so ograje, oporni zidovi, škarpe? Kako se določi širina pasu pri greznicah?
Ali se pri določanju širine pasu upoštevajo tudi utrjene površine ob stavbi namenjene dovozu in parkiranju?

 

Odgovor:
Za vertikalne elemente brez prave površine, kot so ograje, oporni zidovi, jumbo plakati in podobno, se uporablja četrta alinea prvega odstavka 3. člena Uredbe o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (Uradni list RS, št. 37/08 – v nadaljevanju Uredba o območju) – širina pasu je enaka višini objekta.

Pri greznicah se za določitev širine pasu uporablja peta alinea prvega odstavka 3. člena Uredbe o območju – širina pasu se določi z dvakratnikom globine.

Območje za določitev strank se določa tudi pri funkcionalnih prometnih površinah ob objektih. Za določitev širine pasu za določitev strank se uporablja tretja alinea prvega odstavka 3. člena Uredbe o območju – širina pasu znaša ena polovica kvadratnega korena površine.

Slika prikazuje način določanja območja glede na zgoraj navedeno:

 

 
3.6. OBMOČJE ZA DOLOČITEV STRANK V POSTOPKU IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA KOT POLIGON ALI KOT KROŽNICA?
Ali se območje za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja riše kot premočrtni lik okrog poligona, ki ga predstavlja tloris objekta (če je tloris premočrten) – v offset funkciji ali pa se to območje prikazuje kot krožnica?

 

Odgovor:
Namen Uredbe o območju je enostavno prikazati območje za določitev strank. Pri stavbah se zaključen poligon (mnogokotnik) najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov obriše z širino pasu. Če je tloris premočrten, se tudi območje za določitev strank prikaže v takšni obliki (v offset funkciji) in ne kot krožnica.

 
 

4. GRADBENO DOVOLJENJE ZA NEZAHTEVNI OBJEKT

 

4.1 EVIDENTIRANJE ZADEV V ZVEZI Z NEZAHTEVNIMI OBJEKTI
Ali je zadeve v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt evidentirati pod UE0054-gradbeno dovoljenje, enako kot gradbeno dovoljenje za manj zahtevne in zahtevne objekte?

 

Odgovor:

Evidentiranje zahtev ni področje MOP – predlagamo, da se za odgovor obrnete na Ministrstvo za javno upravo, ki bo podalo enotne usmeritve za vse upravne enote.

 

 
4.2. OBRAZCI ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA ZA NEZAHTEVNI OBJEKT
74. c. člen ZGO-1 gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta se izda na predpisanem obrazcu – ali naj do sprejetja predpisanega obrazca teh odločb ne izdajamo?

 

Odgovor:

Obrazec je objavljen v Uradnem listu RS št. 38/08, upravnim enotam je bil posredovan tudi v elektronski obliki, v kratkem bo posredovan tudi obrazec v madžarskem in italijanskem jeziku za območja narodnih manjšin. Vsi obrazci bodo objavljeni tudi na spletnih straneh MOP in na spletnih straneh MJU.

 

 
4.3. FAKTOR POZIDANOSTI PRI NEZAHTEVNIH OBJEKTIH
Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost 4. čl. 2. odst. 2. alinea – faktor pozidanosti – ali je potrebno faktor pozidanosti izračunavati tudi v primerih, ko v prostorskih aktih, ki urejajo območje predvidene gradnje niso določeni oz. ali v teh primerih velja kakšna splošna omejitev?

 

Odgovor:
Če faktor pozidanosti v prostorskem aktu ni določen, se pravila za njegov izračun pač ne aplicirajo oz. so irelevantna.

 

 

4.4. POŠILJANJE GRADBENEGA DOVOLJENJA ZA NEZAHTEVNI OBJEKT SOGLASODAJALCEM
V primeru, da podajo soglasje h gradnji nezahtevnega objekta tudi pristojni soglasodajalci, ali je potrebno navedeno gradbeno dovoljenje poslati tudi soglasodajalcem – verjetno je odgovor negativen, vendar kljub temu prosim za vašo potrditev.

 

Odgovor:

Za pošiljanje gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt veljajo smiselno določbe, ki veljajo za navadno gradbeno dovoljenje.

 

 

4.5. TAKSA ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA ZA NEZAHTEVNI OBJEKT
Kako je z zaračunavanjem taks nezahtevne objekte?

 

Odgovor:

Glede taks pojasnjujemo, da smo na Ministrstvo za javno upravo že podali pobudo za novo tarifno postavko, dotedaj pa se smiselno uporablja ZUT. Ker pri gradbenih dovoljenjih za nezahtevne objekte ni projektiranja in ocene investicijske vrednosti, je treba uporabiti ZUT kot v primerih, ko posebne tarifne postavke ni, to je zaračunavanje takse za vlogo in za izdajo odločbe.

 

 

4.6. ZBIRALNIK ZA KAPNICO OZ. UPORABO VODE
Kakšna je razlaga Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS št. 37/2008, v nadaljevanju Uredba) v delu, ki se nanaša na zbiralnik za kapnico oz. uporabo vode iz takšnega zbiralnika?

 

Odgovor:
Uredba uvršča zbiralnik za kapnico med objekte za lastne potrebe, ki so enostavni objekti, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, če izpolnjujejo pogoje, ki so z uredbo določeni. Pri tem naj opozorimo, da je potrebno upoštevati tako pogoje iz točke e. 13. člena, kot tudi splošne pogoje, ki so določeni v 4. poglavju (4. – 10. člen) in 12. členu.  V uredbi ni določen namen uporabe vode, ki se zbira v kapnici, ki jo je šteti kot enostavni objekt, zato menimo, da se lahko uporablja za namene in pod pogoji, ki jih določajo drugi predpisi.

 

 

4.7. LASTNIK SOSEDNJEGA ZEMLJIŠČA IN PREDPISANA PRIDOBITEV NJEGOVEGA SOGLASJA K NAMERAVANI GRADNJI
Ali v primerih, ko je s prostorskim aktom predpisan določen odmik od meje sosednjega zemljišča, bližji odmik pa je možen, če je pridobljeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča, takšen lastnik sosednjega zemljišča nastopa v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt kot stranka, ne glede na to, da zakon določa, da je stranka v takšnem postopku samo investitor?

 

Odgovor:
V opisanem primeru lastnik sosednjega zemljišča ni stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja – upoštevati je treba določbo zakona, ki določa, da je stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt samo investitor.

 

 
4.8. PREVERJANJE LEGALNOSTI OSNOVNEGA OBJEKTA PRI IZDAJI GRADBENEGA DOVOLJENJA ZA NEZAHTEVNI OBJEKT
Ali je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt za lastne potrebe, ki se ga postavlja k obstoječi stavbi preverjati, ali je bila ta stavba zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja?

 

Odgovor:
Da, to smiselno izhaja iz določbe uredbe, ki govori o tem, da mora biti pri gradnji navedenih nezahtevnih objektov izpolnjen pogoj, da se ti objekti lahko gradijo na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, za čas njenega obstoja. Legalnost gradnje obstoječega objekta se lahko dokazuje z gradbenim dovoljenjem ali z uporabnim dovoljenjem ali s potrdilom o obstoju uporabnega dovoljenja po samem zakonu.

 

 
4.9. ZDRUŽITEV ZAHTEV IN ZDRUŽITEV GRADBENIH DOVOLJENJ ZA NEZAHTEVNE OBJEKTE
Ali je možna združitev zahtev in združitev gradbenega dovoljenja za več nezahtevnih objektov?

 

Odgovor:
Združevanje zahtev in upravnih zadev je možna v skladu s predpisi o splošnem upravnem postopku.
 

 

5. ENOSTAVNI OBJEKTI, VZDRŽEVALNA DELA IN POSEGI V PROSTOR, KI NISO PREDMET ZGO-1

 

5.1. NAMEŠČANJE SONČNIH ZBIRALNIKOV IN SONČNIH CELIC IPD. NAPRAV, KI SLEDIJO NAPREDKU TEHNIKE
Ali je po novi uredbi možna namestitev na objektu ne glede na namen (prodaja ali oskrba objekta, za potrebe objekta)?

 

Odgovor:

Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008), ki začne veljati 16.5.2008, v 22 členu določa, da so investicijska vzdrževalna dela  22. člen dela na objektu ali za potrebe objekta in vključujejo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz. Omenjena uredba določa, da med investicijska vzdrževalna dela iz prejšnjega odstavka spadajo zlasti:

 

Iz zgoraj navedenega torej izhaja, da so v okviru investicijskih vzdrževalnih del možne izboljšave obstoječega objekta, ki so vezane izključno na objekt, torej dela, ki izboljšujejo objekt in njegovo uporabo.

 

 
5.2. NASIPAVANJA IN ODKOPAVANJA, KI NISO DEL GRADNJE OBJEKTA IN DRUGA DELA, KI NISO OBJEKTI
Kam se po ZGO–1b  oziroma Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost razvršča dela, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (nasipavanje, odkopavanje, npr. kmetijskih zemljišč).

 

Odgovor:

Nasipavanje in odkopavanje, ki ni del gradnje objekta ni niti predmet ZGO-1 niti uredbe. Prav tako velja za določena druga dela in posege v prostor, ki ne predstavljajo gradnje objekta (npr. mreže, količki, klopotci ipd.). V primerih, ko nasipavanje ali odkopavanje torej ni vezano na objekt in nima za posledico gradnje objekta, kot ga definira ZGO-1, je treba odgovor na vprašanje, kakšno dovoljenje je potrebno za takšno nasipavanje ali odkopavanje regulacije, iskati v področnih predpisih oziroma v predpisih, ki regulirajo druge posege v prostor, ki niso objekt. V kolikor ti posegi in dela, ki ne predstavljajo objekta, niso regulirani, niso predmet nobenega dovoljevanja ali preveritve.

 

 
5.3. RAZPRŠENA GRADNJA IN POSTAVITEV ENOSTAVNIH OBJEKTOV
Ali tam, kjer bo v prostorskih aktih razpršena gradnja, ki ne bo izpolnjevala pogojev za sanacijo, objekti pa so legalno zgrajeni, možna postavitev objektov za lastne potrebe ali ne?

 

Odgovor:

Odgovor na to vprašanje je treba iskati v prostorskih aktih, ki predstavljajo edino merilo glede umeščanja v prostor. ZGO-1 in uredba o vrstah objektov teh določb ne vsebujeta.

 

 
5.4. VZDRŽEVALNA DELA V JAVNO KORIST
Zakaj v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost ni najti vzdrževalnih del v javno korist?

 

Odgovor:

V ZGO-1 obstaja podlaga za primeroma naštete vrste vzdrževalnih del samo glede rednih in investicijskih vzdrževalnih del. To sledi določbi ZGO-1, ki prvem odstavku v 2. člena že med definicijami v točki 10.3. določa, da so vzdrževalna dela v javno korist tista, ki jih urejajo posebni zakoni ali predpisi, izdani na podlagi takšnega zakona.

 

Takšni področni predpisi so npr.:

 

Zakon o javnih cestah (Uradni list RS št. 29/97 – ZJC)
V 8. členu ZJC je določeno, da se obnovitvena dela na javnih cestah štejejo za vzdrževalna dela v javno korist v skladu s predpisi o graditvi objektov. Hkrati je v 28. členu ZJC določeno, da se rekonstrukcija državne ceste, ki se izvede zaradi izboljšanja njenih prometnih in varnostnih lastnosti in s katero se ne posega v prostor zunaj njenega varovalnega pasu ter za katero je pridobljena pravica graditi na zemljiščih, ki so potrebna za njeno rekonstrukcijo, šteje za vzdrževalna dela v javno korist.

 

Zakon o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/04, uradno prečiščeno besedilo, ZDARS-UPB1)
V 3. c členu ZDARS določa, da se obnovitvena dela, to so dela za izboljšanje prometno – tehničnih lastnosti in obratovanja avtocest ter njihove zaščite, zaščite okolja in varnosti prometa štejejo za vzdrževalna dela v javno korist v skladu s predpisi o graditvi objektov.

 

Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04, uradno prečiščeno besedilo, ZVZP-UPB1)
Na podlagi 7. in 20. člena ZVZP je bil sprejet Pravilnik o pogojih in postopku za začetek, izvajanje in dokončanje tekočega in investicijskega vzdrževanja in vzdrževalnih del v javno korist na področju železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 82/06).

 

Zakon o žičniških napravah (Uradni list RS, št. 126/03, ZŽNPO)
V 59. členu ZŽNPO so določena dela na žičniških napravah, ki so v javno korist.

 

Energetski zakon (Uradni list RS, št. 26/05, uradno prečiščeno besedilo – EZ-UPB1)
Na podlagi 61. člena EZ so vzdrževalna dela v javno korist na področju energetike določena v Uredbo o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike (Uradni list RS, št. 125/04)

 

Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 43/04, ZEKom)
ZEKom v tretjem odstavku 7. člena določa, da ne glede na to, da javna komunikacijska omrežja niso namenjena zagotavljanju opravljanja gospodarske javne službe, štejejo določena dela na javnem komunikacijskem omrežju in pripadajoči infrastrukturi za vzdrževalna dela v javno korist v smislu predpisov o graditvi objektov.

 

 

5.5. POSTAVLJANJE ČEBELNJAKOV IN SENIKOV, V POVEZAVI S ČRTANJEM GRAJENEGA OBMOČJA KMETIJE
Ali glede na novo uredbo o vrstah objektov sedaj pri čebelnjaku in seniku ni več pogoj, da je objekt postavljen v grajenem območju kmetije? Ali to pomeni, da se sedaj lahko čebelnjak, pod pogoji uredbe, postavi v sadovnjak, ki ima status kmetijskega zemljišča?

 

Odgovor:
V zvezi z vprašanjem, ali se sedaj lahko pod pogoji uredbe čebelnjak postavi v sadovnjak, ki ima status kmetijskega zemljišča, odgovarjamo, da Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008) v 16. členu čebelnjak uvršča v pomožno kmetijsko-gozdarski objekt, ki je enostaven objekt, če gre za montažen ali lesen, enoetažen in pritličen objekt, namenjen gojenju čebel, če je njegova bruto površina največ 20 m2 in višina najvišje točke največ 3m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom. Mora pa tak objekt izpolnjevati tudi pogoje iz 15. člena te uredbe, ki med drugim določa, da gradnja objekta ni v nasprotju s prostorskimi akti. Tak čebelnjak je torej možno postaviti na kmetijsko zemljišče, če njegova postavitev ni v nasprotju z določbami prostorskega akta.

 

 
5.6. VGRADNJA CESTNIH ROBNIKOV
Kakšno dovoljenje je potrebno za vgradnjo cestnih (vrtnih) robnikov (betonskih robnikov, nizkih betonski parapetov, železniških pragov in podobno). Ali bi tovrstne posege lahko šteli kot utrditev dvorišča po 13. členu Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS št. 37/2008, v nadaljevanju Uredba) kot enostavne objekte, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja in pod kakšnimi pogoji (maksimalna višina robnika, minimalni odmik od posestne meje, katera soglasja so potrebna).

 

Odgovor:
V Uredbi so navedene vrste objektov glede na zahtevnost (zahtevni, manj zahtevni, nezahtevni in enostavni objekti). Pri presoji konkretnega primera je potrebno ugotoviti za katero vrsto objekta gre, ta presoja pa je odvisna od konkretne situacije.

Nekaj določb, ki jih je potrebno pri presoji upoštevati:

  1. Ugotoviti je potrebno ali gre v konkretni situaciji sploh za objekt v smislu določb ZGO-1B. Zakon glede tega namreč določa, da je objekt s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami (1. točka 1. odstavka 2. člena ZGO-1B). V kolikor bi bilo ugotovljeno, da ne gre za objekte, kot so le-ti definirani v 2. členu ZGO-1B, se namreč določbe ZGO-1B ne uporabljajo.
  2. Če gre za objekt v smislu določb ZGO-1B, je potrebno nadalje ugotoviti za katero vrsto objekta gre. V kolikor se ugotovi, da gre za utrditev dvorišča, je potrebno upoštevati, da kot enostavni objekt šteje le utrditev dvorišča do površine 300 m2, poleg tega pa je potrebno upoštevati še skupne zahteve za enostavne objekte, ki so navedeni v 4. poglavju  (4. – 10. člen Uredbe) ter v 12. členu Uredbe. V kolikor so izpolnjeni vsi ti pogoji, lahko ugotovimo, da gre za enostavni objekt, za katerega ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja.
  3. Glede na to, da je izpostavljen primer nizkega betonskega parapeta, pa naj opozorimo še na možnost, da bi lahko v takšni situaciji poseg opredelili tudi kot ograjo, škarpo ali morda podporni zid, ki so po 2. in 3. točki 11. člena Uredbe uvrščeni med nezahtevne objekte. Pri tem opozarjamo, da je potrebno tudi za nezahtevne objekte poleg pogojev iz 2. in 3. točke 11. člena, upoštevati še skupne zahteve, ki so navedene v 4. poglavju (4. – 10. člen Uredbe). Za takšne objekte je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, vendar po posebnem (skrajšanem) postopku kot ga določajo 74a. – 74č. členi ZGO-1B. 

 

 

6. SOGLASJE KOT DOKAZILO O PRAVICI GRADITI GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO V CESTNEM TELESU JAVNE CESTE


6.1. SOGLASJE OBČINE KOT DOKAZILO O PRAVICI GRADITI ZA PRIKLJUČKE
Ali velja določba drugega stavka, tretjega odstavka 56. člena ZGO-1, da pri nameravani gradnji objektov gospodarske javne infrastrukture, ki se bo izvajala v cestnem telesu državne ali občinske javne ceste, kot dokazilo o pravici graditi šteje soglasje upravljalca javne ceste za izvedbo takšne gradnje znotraj cestnega telesa, tudi za priključke?

 

Odgovor:

Ob smiselni uporabi določb ZGO-1 in upoštevanju namena spremembe zakona, ki je bil med drugim tudi poenostaviti oz. skrajšati postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja, menimo, da tudi za primere gradnje hišnih priključkov, ki jih je potrebno izvesti preko ali v javni cesti, za potrebe pridobitve gradbenega dovoljenja ni potrebno skleniti služnostne pogodbe, temveč zadostuje soglasje upravljavca ceste.

 

 

6.2. SOGLASJE KOT DOKAZILO O PRAVICI GRADITI ZA KATEGORIZIRANE CESTE V JAVNI LASTI
Ali velja pravilo soglasja kot zadostnega dokazila o pravici graditi za izdajo gradbenega dovoljenja tudi v primeru kategoriziranih javnih cest v zasebni lasti?

 

Odgovor:

Odgovor na to vprašanje je vezan na upravno oziroma sodno prakso, ki je v zvezi z dokazovanjem pravice graditi in pritegovanjem strank iz tega naslova v postopek izdaje gradbenega dovoljenja podala različna stališča. Zato enotne sodne prakse v zvezi s tem še ni oziroma jo bo oblikovalo Vrhovno sodišče RS.
 

 

7. PREHODNO OBDOBJE V ZVEZI S PROJEKTIRANJEM IN REVIDIRANJEM

 

7.1. REVIDIRANJE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE V PREHODNEM OBDOBJU
Kako je z revidiranjem projektne dokumentacije v prehodnem obdobju?

 

Odgovor:
Ker prehodne določbe v zvezi z obveznostjo revidiranja in posebnih izjem ali prehodnega obdobja v zvezi s tem ne vsebuje niti ZGO-1B niti Uredba o vrstah objektov, za upravne organe, ki odločajo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, velja splošno pravilo, uveljavljeno v sodni praksi Upravnega sodišča, da se pri odločanju v konkretni zadevi (tudi z vidika obveznosti revizije) ravna po predpisu, ki velja v času odločanja. V tem smislu se pri ugotavljanju zahtevnosti objektov od njene uveljavitve uporablja predpis, ki določa vrste zahtevnih objektov, to je Uredba o vrsti objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).

 

 
7.2. VSEBINA VODILNE MAPE V PREHODNEM OBDOBJU
Ali v vodilni mapi odpade dokazna dokumentacija, glede na dejstvo, da še ni bil sprejet nov pravilnik oziroma ali druga točka 116. člena ZGO-1B velja samo za vodilne mape, ki se izdelujejo za PID in za PZI?

 

Odgovor:
Zahteva v zvezi z vodilno mapo v drugem odstavku 116. člena ne pomeni, da v projektu odpade dokazna dokumentacija. Ta zahteva se nanaša na dokument, ki je namenjen seznanitvi občine z nameravano gradnjo in odmero komunalnega prispevka in za prehodno obdobje, do uveljavitve pravilnika o projektni dokumentaciji določa, da v prehodnem obdobju kot dokument seznanitve, ki se posreduje občini, služi vodilna mapa brez dokazne dokumentacije. Takšno vodilno mapo lahko v prehodnem obdobju organ kopira, pridobi od investitorja dodaten izvod ali kopijo,…vse v duhu ekonomičnosti postopka. Novi pravilnik o projektni dokumentaciji pa to vprašanje posebej rešuje tako, da bo povzetek podatkov o nameravani gradnji, kot poseben dokument služil tudi seznanitvi občine z nameravano gradnjo, na podlagi katerega se bo občina odločila, ali bo priglasila svojo udeležbo v postopku kot stranka in odmeri komunalnega prispevka.

 

 
7.3. PREHODNE DOLOČBE GLEDE SESTAVE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE

Kako naj bo sestavljena projektna dokumentacija v prehodnem obdobju, po začetku uporabe ZGO-1B oziroma po uveljavitvi podzakonskih predpisov sprejetih na podlagi ZGO-1B?

 

Odgovor:
Postopek izdaje gradbenega oziroma uporabnega dovoljenja se prične z vlogo investitorja. ZGO-1B določa, da se postopki, ki so se začeli pred začetkom uporabe ZGO-1B  - to je pred 15.04.2008 končajo po določbah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popravek, 92/05 – ZJC-B, 111/05 – odločba US in 93/05 – ZVMS. Navedeno pomeni, da je vsa projektna dokumentacija, ki je bila v upravne postopke vložena pred 15.04.2008, izdelana po prejšnjih predpisih.

Po začetku uporabe ZGO-1B - to je po 15.04.2008 mora imeti vsak projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se prilaga zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja pridobljena soglasja pristojnih soglasodajalcev, tudi če nameravana gradnja leži v območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom sprejetim na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 - ZPNačrt), oziroma državnim lokacijskim načrtom ali občinskim lokacijskim načrtom sprejetim na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 - ZureP-1).

Z dnem uveljavitve Uredbe o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (Uradni list RS, št. 37/08) - to je 16.04.2008, mora imeti vsak projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se prilaga zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja določeno območje za določitev strank.

Z dnem uveljavitve Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08) - to je  15.05.2008 mora imeti vsak projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja opravljeno revizijo, če gre za zahtevni objekt na podlagi te uredbe.

Z dnem uveljavitve Pravilnika o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08) - to je  19.06.2008 mora biti vsa projektna dokumentacija, ki se vlaga v upravne postopke, pečatena in zvezana po določbah tega pravilnika.

Pravilnik o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08) določa, da je končni rok do katerega se projektna dokumentacija lahko izdeluje in vlaga v upravne postopke po določbah Pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji (Uradni list RS št. 66/04, 54/05) 31. december 2008 za manj zahtevne objekte, oziroma 31. december 2009 za zahtevne objekte.
 

 

8. SPREMEMBA NAMEMBNOSTI

 

8.1. UGOTAVLJANJE, ALI GRE ZA SPREMEMBO NAMEMBNOSTI IN ALI JE ZA SPREMEMBO NAMEMBNOSTI TREBA PRIDOBITI GRADBENO DOVOLJENJE
Kako se glede na določbe ZGO-1 ugotavlja, ali sploh gre za spremembo namembnosti oziroma, ali je za spremembo namembnosti objekta treba pridobiti gradbeno dovoljenje?

 

Odgovor:
ZGO-1B je ukinil pojem sprememba rabe, vendar je ohranil pojem sprememba namembnosti in namesto pojma sprememba rabe opredelil tiste vrste spremembe namembnosti, za katere gradbeno dovoljenje ni nikoli potrebno, in na drugi strani vrste spremembe namembnosti, za katere je gradbeno dovoljenje vedno potrebno (npr. vedno, kadar se namembnost objekta ali dela objekta spreminja v gostinski objekt). Med tema dvema skrajnima situacijama je vrsta sprememb namembnosti, ki niso zajete v nobenem od natančnih naborov vrst spremembe namembnosti in zanje ni navedeno, ali je gradbeno dovoljenje potrebno ali ne. Za tiste spremembe namembnosti se tako kot doslej obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja presoja glede na definicijo spremembe namembnosti. To pomeni, da gre za spremembo namembnosti in je zanjo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje samo, če je izpolnjen pogoj, da se zaradi nje povečajo vplivi na okolico. V kolikor se vplivi na okolico ne povečujejo in se izvajajo dela, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija objekta, sploh ne gre za spremembo namembnosti in zato tudi ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.

 

 

8.2. SPREMEMBA NAMEMBNOSTI OBJEKT ZA VZREJO V DISKOTEKO
Ali je treba pridobiti gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti objekta za vzrejo kuncev v objekt, namenjen za diskoteko?

 

Odgovor:
V 4. odstavku 4. člena ZGO-1 je določeno, da vedno gre za spremembo namembnosti, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, če se objekt ali del objekta glede na svoj namen po Enotni klasifikaciji vrst objektov s pojasnili (CC-SI) spremeni v zabaviščni park ali podoben zabaviščni objekt, stavbo za kulturo in razvedrilo, skladišče ali odlagališče odpadkov, bencinski servis, trgovinsko skladišče z namenom prodaje in v gostinsko stavbo.
Glede na to, da diskoteka po CC-SI spada med stavbe za kulturo in razvedrilo (12610), je potrebno za tak objekt pridobiti gradbeno dovoljenje. Glede na navedeno je trab gradbeno dovoljenje pridobiti tudi v primeru, če bi se objekt spremenil v gostinsko stavbo.

 

 
8.3. SPREMEMBA NAMEMBNOSTI IN POSEG V KONSTRUKCIJO OBJEKTA
Ali se lahko poslovno stanovanjski objekt, ki je trenutno v gradnji, dokonča tako, da bi del prostora, ki je bil namenjen gostinski dejavnosti, namenili trgovinski dejavnosti. Ali se lahko gostinski del razdeli na manjše trgovske enote brez pridobivanja gradbenega dovoljenja, kaj bi v tem primeru pomenil poseg v konstrukcijsko zasnovo objekta, ali je relevantno ali se spremeni celotni prostor, ki je sedaj namenjen opravljanju gostinske dejavnost v namembnost trgovine ter ali se navedena sprememba pri pridobivanju uporabnega dovoljenja rešuje zgolj s PZI (projektom izvedenih del)?

 

Odgovor:
O spremembi namembnosti lahko govorimo le pri objektih, ki že imajo uporabno dovoljenje za določeno namembnost. Za objekte, ki so še v gradnji, je potrebno zaradi predvidenih sprememb v zvezi z namembnostjo objekta (ali njegovega dela), pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja (73. člen ZGO-1). Če objekt torej ni dokončan, ne gre za spremembo namembnosti, ampak za spremembo gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega se objekt gradi, pod pogoji iz 73. člena ZGO-1.

V kolikor pa bi želeli v objektu, ki že ima pridobljeno uporabno dovoljenje za gostinsko dejavnost, le-temu spremeniti namembnost v trgovsko dejavnost, pa je treba upoštevati še naslednje:

 

 

8.4. SPREMEMBA NAMEMBNOSTI IN REKONSTRUKCIJA
Investitor je pridobil gradbeno dovoljenje za  gradnjo Penzionskega objekta, ki je pravnomočno (v decembru 2007). Objekt, glede  na klasifikacijo vrste objektov (CC-SI) (v nadaljevanju:  klasifikacija), po načelu pretežnosti sodi med hotelske in podobne stavbe  za kratkotrajno nastanitev. Sicer pa je v objektu predvidenih 25 penzionskih  sob, restavracija in eno stanovanje.
Investitor namerava gradbeno dovoljenje spremeniti  v drugo vrsto gostinske dejavnosti, kjer namerava opustiti restavracijo,  penzionske sobe pa spremeniti v apartmajske enote. Stanovanje se ohranja.  Sprememba bi se nanašala na tlorisno in konstrukcijsko zasnovo ter zunanjo  podobo - fasade, namembnost in velikost objekta pa se ne bi spreminjala.  Klasifikacija  bi bila še vedno enaka, zmanjšala pa bi se zmogljivost na 12  do 15 apartmajskih enot.
Kot je že omenjeno, bi bili gabariti objekta  popolnoma enaki, enaka pa bi bila tudi lega objekta na zemljišču ter praktično  vse površine ob objektu, smeri dovozov, dostopov, komunalna in energetska  oprema,....
Predlagana vrsta gostinske dejavnosti je skladna s  prostorskim aktom, ki praktično na vseh "stavbnih" površinah dopušča vse vrste  gostinske dejavnosti.
ZGO-1B v 4. členu navaja kdaj gradbeno dovoljenje (v nadajevanju GD) za spremembo namembnosti ni potrebno. Pri tem v četrti  alinei navaja, da GD ni potrebno pri spremembi iz gostinske stavbe, razen iz  ....v upravno in pisarniško stavbo ali  .... Iz navedenega je moč sklepati, da je GD za  spremembo namembnosti potrebno (le) v primerih, ko se le-ta nanaša na spremembo  klasifikacije (z izjemami, ki so obravnavane v 4. čl.). V primerih, ko se  klasifikacija ne spreminja, pa naj GD za spremembo namembnosti ne bi bilo  potrebno. Jasno pa je, da je sprememba GD v konkretnem primeru potrebna, saj se  s spremenjeno tlorisno zasnovo spremeni tudi konstrukcija in zunanji izgled -  odprtine na fasadah.

 

Odgovor:
Iz vprašanja je razvidno, da pri nameravani gradnji sploh ne gre za čisto spremembo namembnosti (t.j. samo za spremembo namena, brez kakršnekoli gradnje), temveč za poseg v konstrukcijo objekta. Zato ne moremo govoriti o spremembi namembnosti v ožjem pomeni besede, ki po definiciji pomeni spremembo namena objekta ali dela objekta, ki ni gradnja. Torej bo v tem primeru, če gre res za poseg v konstrukcijo, šlo za rekonstrukcijo objekta, za to pa je vedno potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja.
 

 

9. DRUGO

 

9.1. NATEČAJI
Ali v prehodnem obdobju, do spremembe pravilnika velja stari pravilnik (investicijske vrednosti…)?

 

Odgovor:

Do sprejema novega pravilnika o natečajih se v celoti in nespremenjeno uporablja veljavni Pravilnik o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Uradni list RS, št. 108/04).

 

 
9.2. IZRAČUNAVANJE PROSTORNINE PRI ZAHTEVNIH OBJEKTIH
Ali se prostornina objektov, ki predstavlja v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost kriterij za opredelitev zahtevnega objekta, izračunava kot bruto ali kot neto prostornina po SIST ISO 9836?

 

Odgovor:

Prostornina se izračunava kot neto prostornina po SIST ISO 9836.

 

 
9.3. PRISILNA VZDRŽEVALNA DELA
6. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 in 126/07) določa, da v primeru, če občina pri izvedbi odrejenih vzdrževalnih del ugotovi, da ugotovljenih pomanjkljivosti ni možno odpraviti samo z vzdrževalnimi deli, odredi rekonstrukcijo objekta. Kako se bo v tem primeru vodila izvršba po drugi osebi, ko sam lastnik ne bo želel pridobiti gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo – kdo v tem primeru pridobiva vso potrebno dokumentacijo, projekte, kdo išče gradbeno dovoljenje in na koga se bo gradbeno dovoljenje glasilo?

 

Odgovor:

Na vaše vprašanje odgovarjamo, da se vsaka upravna odločba izvršuje po pravilih splošnega upravnega postopka. Glede izvršbe po drugi osebi pri odrejeni rekonstrukciji se kot problematično postavlja vprašanje, ali bo občina kot investitor izkazala pravico graditi, saj sama ni lastnica objekta oziroma ali predstavlja zadostno podlago za to že sam ZGO-1 in odločba o odreditvi rekonstrukcije kot izvršilni naslov. V zvezi s tem pa ne moremo in ne smemo podati konkretnega odgovora, saj bi z njim lahko prejudicirali morebitno drugačno upravno oziroma sodno prakso.

 

 

9.4. ZAČETI POSTOPKI PO ZGO-1b
Kaj pomenijo začeti postopki po 114. členu ZGO-1b: ali to velja tudi za postopke izdajanja soglasij?

 

Odgovor:

Določba 114. člena ZGO-1b velja za postopke, ki jih kot osnovni zakon ureja ZGO-1b, to je za postopke izdajanja gradbenih in uporabnih dovoljenj.

 

 

9.5. OPREDELITEV ZAHTEVNOSTI OBJEKTA PO NOVI UREDBI O VRSTAH OBJEKTOV GLEDE NA ZAHTEVNOST
Ali se po določilih nove Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08) za zahtevni objekt šteje že vsak objekt, ki izpolnjuje vsaj enega izmed meril iz 1. odstavka 2. člena ali pa morajo objekti, ki so uvrščeni v skupine v 2. odstavku poleg meril iz prvega odstavka izpolnjevati še dodatna merila iz drugega odstavka?

 

Odgovor:
Objekt se šteje za zahtevnega, če izpolnjuje kriterije iz prvega odstavka, kot je to jasno zapisano v drugem odstavku, pa se objekt ne glede na kriterije iz prvega odstavka šteje za zahtevnega tudi, če ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka, izpolnjuje pa (samo) pogoje iz drugega odstavka. Prvi odstavek namreč določa kriterije za zahtevnost z vidika zahtevnosti konstrukcije, drugi odstavek pa z vidika kriterija, da se v njih zadržuje večje število ljudi oziroma da gre za javne stavbe ali da se v njih nahajajo posebne skupine ljudi, kjer je vidik projektiranja in pravilnih projektnih rešitev še posebej pomemben.

 

 

Ali je pri odlagališčih s kapaciteto 500 ton ali več, ki so opredeljena v uredbi o vrstah objektov kot zahtevni objekt, navedena kapaciteta opredeljena kot letna ali kot maksimalna, ne glede na časovno komponento?

 

Odgovor:
Navedena kapaciteta za odlagališče je opredeljena tako, da na teh odlagališčih skupna maksimalna kapaciteta ne sme presegati 500 ton, v nasprotnem primeru gre za zahtevni objekt.

 

 
9.6. DELI PGD ZA ZAHTEVNI OBJEKT, ZA KATERE JE OBVEZNA REVIZIJA
Kaj pomeni dikcija v 53. členu ZGO-1, da je revizija obvezna samo za tiste dele PGD, ki dokazujejo izpolnjevanje bistvenih zahtev?

 

Odgovor:
Za vsako gradnjo, ki se nanaša na zahtevni objekt, mora odgovorni vodja revidiranja na podlagi pregleda PGD določiti, kateri deli PGD se bodo revidirali. Pri revidiranju se za te dele preveri, ali so bile pri projektiranju upoštevane predpisane bistvene zahteve (mehanska odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higienska in zdravstvena zaščita in zaščita okolice, varnost pri uporabi, zaščita pred hrupom in varčevanje z energijo in ohranjanje toplote).

 

 
9.7. GRADBENO DOVOLJENJE ZA RUŠITEV NEZAHTEVNEGA OBJEKTA
Ali je možno izdati gradbeno dovoljenje za rušitev nezahtevnega objekta, ki je nezahteven po definiciji Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost ( Ur.l. RS, št.37/08) v uredbi pa rušitve niso predvidene? Imamo namreč vlogo za gradnjo nezahtevnega objekta na mestu prejšnjega nezahtevnega objekta, ki je bil grajen pred letom 1967 in je v slabem gradbeno tehničnem stanju, tako da se bi odstranil in na njegovo mesto postavil nov objekt.

 

Odgovor :

Za rušitev nezahtevnega objekta gradbeno dovoljenje ni predpisano.  Pri tem izhajamo iz namena zakona, ki gradbeno dovoljenje predpisuje za nezahtevne objekte zaradi umeščenosti objekta v prostor in ne zaradi njegove zahtevnosti. Zato tudi za njegovo odstranitev ni potrebno gradbeno dovoljenje.

 

 
9.8. UKINITEV GRADBENE PARCELE – PRIKAZI PRIPADAJOČIH POVRŠIN V PGD
Z ukinitvijo gradbenih parcel so projektanti začeli določati oziroma vrisovati v PGD "površine, ki bodo služile objektu" (5. odst. 127. čl. ZGO-1). Ali je te površine potrebno vrisovati v PGD in ali ne služijo samo za namen odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča?

 

Odgovor :
Vprašanje je, kaj so te površine (parkirišča, dovozi, zelenice) Če se štejejo za objekt, je prav da se vrišejo, prav tako če gre za zunanjo ureditev.

 

 
9.9. PRILOGE ZAHTEVE ZA IZDAJO GRADBENEGA DOVOLJENJA ZA NAMEN ODMERE KOMUNALNEGA PRISPEVKA IN SEZNANITVE OBČINE Z NAMERAVANO GRADNJO
Ali je treba vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti več povzetkov – enega za odmero komunalnega prispevka in enega za seznanitev občine z nameravano gradnjo, zaradi priglasitve občine v postopek izdaje gradbenega dovoljenja?

 

ODGOVOR:
vlogi je treba priložiti le eno vodilno mapo oziroma povzetek (tako za potrebe odmere komunalnega prispevka, kot tudi za občino kot stranko).